|
|
Vsak izmed otokov je po svoje drugačen. Vsak “svet” zase. Skoraj tako kot bi imel svak otok svojo osebnost. Razlikujejo se po sestavi, obali, izgledu, dostopnosti, kljub temu, da so si relativno blizu.
Najfascinantnejši je prav gotovo otok Fenera. V višˇno meri 7,7 m, od obale pa ga ločuje 1425 m dolga morska linija. Kadar nanj prihajamo iz smeri Premanture je potrebno paziti na čeri ob otoku Ceja. Te so dobro vidne le ob oseki. Ob nepazljivosti vam zna posiveti marsikateri las, tako, kot kapitanu nasedle barke.
Na severozahodni strani je otok lahko dostopen. Pričaka nas dolga prodnata plaža. Sidra tu dobro prijemajo, zanemariti pa ne velja morskega toka, ki je zaradi večje odprtosti že bolj očiten. Bolj ko se pomikamo proti vzhodu, bolj razbrazdana postaja obala. Ta del gleda na odprto morje, kar je glavni razlog za slednjo. Otok je s te strani dostopen vendar pristan ni tako prijeten kot na prej omenjenem severozahodu. Pri skoku v vodo je potrebno, poleg ostrih skal paziti tudi na velike kolonije morskih ježkov, vendar odtehta plaža, oblikovana v velike, ravne kamnite ploščadi. Te pa so, kljub vsako leto večjem navalu “nedeljskih pomorščakov” še prazne.
Na otoku najdete ogromno fosilov morskih školjk rudistov, kar je neustavljiv magnet za vsakega ljubitelja paleontologije. Lepo so vidne tudi sledi raztaljene lave, ki si je svojo pot utirala s pod in nadzemnimi potoki, spremljajo jih tudi mnoge kristalne forme. Zgornji del otoka predstavlja, po nekod, krepko več kot dva metra debela plast prsti. Na njej raste t.i. makija, katera predstavlja osnovno hrano kravam, ki so poleg turistov tudi prisotne na otoku
Pribljžno na sredini otoka se nahaja visok piramidast betonski steber, ki služi kot orientacijska točka pomorščakom, po njem pa se Fenera na prvi pogled tudi loči od drugih otokov.
Voda je kristalno čista in kljub dokaj močnemu istrskem toku, nikoli prehladna
Za boljšo predstavo otoka si lahko ogledate spodnje foto utrinke.
|